Na pol poti....

Za nami je že kar nekaj dni mostarske vročine (temperature se redno dvignejo nad 30 stopinj) precej zadanega je storjenega in vsi lažje dihamo in bolj sproščeno dihamo (razen Izija, ki je iz neznanih razlogov staknil nekaj pljučnici podobnega ampak je trajalo le kak dan in danes nas ze spet nadleguje s pivom).

Sicer pa... vzdusje v studiu je enkratno, Tina je pridna, Primoz razbija besno in kot svicarska ura, Izi ga groova k svina, Maco trga strune ni Ali se je zaljubil v studijski koncertni klavir (bo opazno se posebej pri enem komadu), skratka vsak dan nastane nekaj novega in lepega in nad posnetim smo vsi s tehnicno ekipo vred preprosto navduseni! Kot vedno, nastane kak komad tudi kar med snemanjem, nazadnje v Mostarju je bil to Ocean, tokrat je to Zacarano telo. Pa pssst, nikomur povedat. Jooooj, komaj cakamo, da bomo vse lahko to delili z vami.

ena lo-res fotka izpred nekaj trenutkov. Maco in njegove cudezne skatlice.

Tokrat snemamo malo drugace, ni tistega klasicnega nasnemavanja... najprej bobni, potem bas in potem vse ostalo. Vse bo odigrano prakticno v zivo, snemamo vsi v enem prostoru, da je pravi odrski filing, imamo torej celodnevne koncerte zase in za tehnicno ekipo. Zadeva je precej napornejsa kot ponavadi, saj mora biti komad odigran brez napak, popravlja se namrec zelo malo. Ampak rezultati so tu.... komadi zivijo in dihajo, se jocejo in smejijo.