No, Tabujevci so (vsaj interno) znani po maratonskih špilih, pa ne po takih, kot ga je imela pred kratkim Siddharta v tivoliju, ki je - vsa čast jim in čestitke - zdržala na odru res napornih pet ur.
Če se, tehnično gledano, špil konča takrat, ko se zapusti prizorišče ali celo takrat, ko nastopajoči izstopi iz kombija pred svojo hišo, potem so tudi tabujevski špili pogosto res maratonski.
Dvorana Štuk v Mariboru, kjer je bil zadnji nastop, že po tradiciji spada med prizorišča maratonskih seans. Tako je bilo tudi tokrat, čeravno samo za katerega izmed članov. Minila je noč, minil je deževen dan, prišel je hladen večer... in ko se je večer prevesil v naslednji dan, potem se je šele prižgala luč domačega dvorišča.
Če se po vsem tem z nasmehom na obrazu zvališ v svojo posteljo,potem lahko mirno uporabiš frazo: prijetno utrujen.
Potegnimo črto: Koncert je bil super, še eno doživetje in razdajanje do zadnjega atoma, pokoncertna družba prijetna in kratkočasna ter prva misel v novem jutru:
Kmalu spet!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Kdaj lahko gremo skupaj na podoben maraton? ...spet...1x smo že bli :)
Ob branju se mi spomini...hm...uf
Mašina, kar žal mi je, da nismo bli skupaj! Najlepši Tabujevski maratoni so, ko zjutraj končamo skupaj :)
Objavite komentar