Na pol poti....

Za nami je že kar nekaj dni mostarske vročine (temperature se redno dvignejo nad 30 stopinj) precej zadanega je storjenega in vsi lažje dihamo in bolj sproščeno dihamo (razen Izija, ki je iz neznanih razlogov staknil nekaj pljučnici podobnega ampak je trajalo le kak dan in danes nas ze spet nadleguje s pivom).

Sicer pa... vzdusje v studiu je enkratno, Tina je pridna, Primoz razbija besno in kot svicarska ura, Izi ga groova k svina, Maco trga strune ni Ali se je zaljubil v studijski koncertni klavir (bo opazno se posebej pri enem komadu), skratka vsak dan nastane nekaj novega in lepega in nad posnetim smo vsi s tehnicno ekipo vred preprosto navduseni! Kot vedno, nastane kak komad tudi kar med snemanjem, nazadnje v Mostarju je bil to Ocean, tokrat je to Zacarano telo. Pa pssst, nikomur povedat. Jooooj, komaj cakamo, da bomo vse lahko to delili z vami.

ena lo-res fotka izpred nekaj trenutkov. Maco in njegove cudezne skatlice.

Tokrat snemamo malo drugace, ni tistega klasicnega nasnemavanja... najprej bobni, potem bas in potem vse ostalo. Vse bo odigrano prakticno v zivo, snemamo vsi v enem prostoru, da je pravi odrski filing, imamo torej celodnevne koncerte zase in za tehnicno ekipo. Zadeva je precej napornejsa kot ponavadi, saj mora biti komad odigran brez napak, popravlja se namrec zelo malo. Ampak rezultati so tu.... komadi zivijo in dihajo, se jocejo in smejijo.

Možda radi, možda ne radi!

Sto mikrofonov za Primoža

Prvi dan bo bolj za priprave. Veliko kablov, veliko kovčkov, veliko mikrofonov in predvsem smeha in zabave. Treba je ozvočit bobne, kar traja ponavadi traja tako dolgo, da ostali slej kot prej najdemo kje kak šank ali mizico na strateški sončni lokaciji.

Maco se odloča katera bo prava za prvi komad

Po napornem dnevu se prileže

Ko smo se končno ustalili, vsak si je našel zase najprimernejši kotiček v veliiiikem glavnem studiu. in ko smo se privadili na zabavni ampak včasih zamudni "možda radi, možda ne radi" sistem, smo eno zađemali, da je Žare nastavil vse potrebno za jutrišnji začetek ustvarjanja, potem pa se posvetili še eni mostarski znamenitosti - lozi! Zaključka ne bomo komentirali... še čakamo, da nam povejo kako je bilo.

em...... ja. :blush

Pot

Pa se je začela naša četrta studijska avantura!
Vračamo se v Mostar, kjer so se zgodile "Male nore ideje", album, ki je bil navdahnjen od ranjenega mesta z velikim srcem. Takrat je bilo to sicer neverjetno slikovito mestece ob Neretvi še polno odprtih ran, težko si našel hišo, na kateri se ne bi poznale sledi vojne.

Danes so se zadeve precej uredile, stavbe so v večini obnovljene, most spet stoji, ljudje iz vsega sveta, radovedni in željni bogate zgodovine tega mesta vsako popoldne okupirajo stari del mesta in domačini si nadanejo svoje turistične maske. Nam so bolj všeč zvečer, ko jih snamejo in zgodaj zjutraj, ko pijejo jutranjo kavo v svojem najljubšem kafiču ob še precej praznih ulicah (avtobusi prihrumijo nekje po 12h). Ampak takrat smo mi že po zemljo, v prijetno hladnem studiu glasbenega centra Pavarroti, ki so ga v prvih letih po vojni za đabe zgradili veliki glasbeniki in humanitarci, Pavarotti, Bono, Brian Eno in še nekateri.


Ampak..... preden smo mi prišli do našega promisedlanda je bilo treba čez precej hribov in dolin in predvsem meja! Iz Slovenije smo startali približno ob 12h, z načrtom, da bomo zgodaj zvečer v Mostarju že spili prvo pivo.

Štirje smo šli s kombijem, dva kadilca pa še s smoke-mobilom

S polnim kombijem kitar, ferštov, bobnov in ostale ropotije smo bili seveda za mejne organe zelooo (ne)zanimivi in ob vsakem prečkanju so gledali v naše kupe uradnih papirjev vseh mogočih barv kot tele v nova vrata. Predvsem so se naj lotili naši najljubši sosedje. Na hrvaško-bosanski meji, po 7 urah vožnje in slabih 50km pred Mostarjev se nam je na glavo usul plaz birokracije. Hrvaški carinik nam je ob vstopu v Lepo njihovo določil tudi izhodni mejni prehod in ga označil na naših listinah. Ko nam je torej carinik na zadnji meji z obžalovanjem razložil, da tukaj čez ne gre in da moramo na 200 km oddaljen mejni prehod (kar je pomenilo dodatnih 350 km do cilja) se nam je dobesedno zmeglilo pred očmi, predvsem Macotu, ki nas je pripeljal tako daleč (vsa čast). Po nekaj čisto neevropskih komentarjih, ki si jih drugače ne bi privoščili smo se pač vdali v usodi in šli NNNNAAAAAOOOKKKRRRROOOGGGGGG!

Naša poslanca po neuspehu

Dolga pot, dolga zgodba, da skrajšamo... ob pol štirih zjutraj smo prispeli, pozdravili še budne tehnike in producenta Žareta, si malo ogledali studio, obudili nekaj spominov na prejšnja snemanja in se dobesedno odvlekli v svoje sveže postlane postelje.

Tišina, snemamo!!!

Ne moremo vam povedati, kako nas že srbijo prsti!
Končno se bomo spet podali najlepšemu opravilu na svetu naproti. V Mostarju, rojstnem kraju "Malih norih idej" bo nastal tudi četrti album skupine Tabu.

Za nas se obeta mesec dela, ustvarjanja in seveda zabave. Vsi ki spremljate tale blog boste o dogajanju seveda sproti obveščeni. V tem mesecu bo Tabuzaik zelo živ, zato se kar večkrat priklikaj sem.

lp, Tabu

Če pa ta ni posrečena... :-)

Nagradno vprašanje

Kam se Izi in Maco včasih po koncertu v jutranjih urah odpravita polnit baterije?

A : Na obalo

B : V toplice

C : V hribe

Vsakomur, ki bo pravilno odgovoril, bova zaupala naslednjo lokacijo s povabilom, zajtrkom in pijačo. :)

O ja!

Izi, Maco

A si zaslužimo?

Okej ljudje dragi naši, če menite da si zaslužimo, nam dajte glas!
Nominirani smo v Diamantih in mogoče nam tudi Viktor pomežikne...

Več o Diamantih TUKAJLE

Nov single!

Pa je tu!

Kar nekaj čsa smo ga obljubljali in sedaj Vam ga končno predstavljamo!
Če smo čisto iskreni je bil "Namesto srca" (z delovnim imenom "Brzič") pripravljen že kar precej pred novim letom ampak smo vas pustili, da uživate v poplavi božičnih melodij :) Če smo pa še bolj iskreni, smo počakali, da bo končan še videospot, da vam lahko predstavimo vse v paketu!

Dovolj zaenkrat, poslušaj ga TUKAJ, pa se potem kaj slišimo.

Za praznike...

..tudi Tabujevci spuščamo nad vas pozitivne misli in najlepše želje!

Toliko je bilo že izrečenih in slišanih.. mi vam želimo da se vam zgodi kot se mora.

Srečno 2009!!

...in smo nazaj!

Najprej poročilo vsem šestim osebam, ki kljub naši nič kaj presenetljivi ažurnosti mogoče še kdaj pogledajo če je "že" kaj novega..
Je.

V januarju pride Brzič. In z njim par novosti. Za eno smo poskrbeli v nedeljo na Krasu, v stari osnovni šoli, v črnordeči sobi in to 750krat!

V soboto nas čaka še video upodobitev komada. Tudi tokrat nam ne bo lahko... :D





In kaj je najpomebnejše in najlepše kar nas čaka??

Nova plataaaaaa!!

Yeah!

Bi gut,
T.